Registracija Windows Viste

October 30th, 2007 § Comments Off on Registracija Windows Viste § permalink

Na novem službenem računalniku imam tudi famozno Visto. Sicer sem upal, da se bom lahko uprl popisovanju osebnih problemov z njo, ampak res me silijo v to. Ravnokar sem namreč po dveh tednih končno sklenil, da registiram svojo kopijo, in guess what, prijazni čarovnik me je napotil na telefonsko številko, na kateri se mi je javil prijazni operater, ki sem mu moral zrecitirat 54 mestno številko, 25 znakov dolg product key, in ga poslušat, da mi nazaj zrecitira novih 54 cifer.

Halo?! V 21. stoletju smo! Kakšni operaterji? Edino hujše, pa povsem realistično, bi bilo, da bi moral to govort z angleškim operaterjem outsorcanim v Indijo.  *sigh*

Absolutno najhitreje kar se je dalo sva opravila v 3 minute 45 sekund. Seveda nimajo brezplačne klicne številke.

Cepci.

43. dan

October 30th, 2007 § Comments Off on 43. dan § permalink

Å e 34 ur do demota.

Začuda se vse skupaj umirja in deluje vedno bolj zanesljivo, namesto da bi se pojavljali novi in novi problemi. Upam da bo jutri Å¡e vedno tako. Å e najbolj me skrbi kdaj bova z Andražem naÅ¡la čas za it frizerju – po mesecu in pol je vendarle že čas. Jako hecno nas je gledat, kadar po nekaj dni nimamo drugih obveznosti in smo v delovnem razpoloženju in se nekako nikomur ne da pretiravat z izgledom – ne pretiravamo z zanemarjenostjo, samo včasih se zgodi, da se kak dan nihče ne obrije zjutraj in za odtenek spominjamo na stare dobre avanturistične mornarske čase.

Z Davidom sva na večernem sprehodu srečala nekaj kar je sprva spominjalo na podgano, potem se je pa izkazalo, da je v bistvu neka oblika skakača. Ves je bil prestrašen in ko smo ga slikali je seveda zbežal. No, dve ulici naprej sva našla tudi hladilnik, pravzaprav celo hladilno omaro, tako kot iz trgovine, le da je postopala po precej neživahni bivalni ulici.

NaÅ¡a dnevna soba je vsak teden bolj prepričljivo hekersko zatočišče – provizorični delovni pult iz dveh koz in deske je dobil stranski prirastek, tako da sedaj tam gostita dva programerja. Enega od prenosnikov smo uporabili za drugi strežnik, AleÅ¡ je prinesel Å¡e en brezžični usmerjevalnik, ki sedaj bolj zanesljivo omogoča delo v kuhinji. Obenem se je usposobil tudi strežnik v Ljubljani, tako da sedaj storitev deluje že skoraj tako kot bo v končnem stanju. V zadnjih dveh dneh so fantje izboljÅ¡ali hitrost delovanja za 400%, sedaj pa izboljÅ¡ujejo kakovost.

Ugotovili smo, da nam lahko lokalni merkator precej poceni dostavi zaloge, če jih naročimo prek interneta. Mogoče bom osedaj opravili eno skupinsko Å¡opingiranje na projektorju v dnevni sobi… 🙂

Hm, Å¡e 34 ur… to se ne sliÅ¡i ravno veliko. Mogoče bomo tisti večer organizirali eno legendarno Zemanta cocktail zabavo za Londonske prijatelje.

6. teden

October 28th, 2007 § Comments Off on 6. teden § permalink

Spet je en teden minil kot bi mignil. Za spremembo niso bile krive težave z internetom, ampak bolj stopnjevanje delavnosti zaradi približevanja prve predstavitve investitorjem prihodnji teden. Tako je naneslo, da smo imeli kar tri sestanke z raznimi potencialnimi investitorji in angeli, ki niso del Seedcampa. Super je slišat pozitivne odzive tudi od koga drugega in

Sicer se pa redno čudimo razvitosti tega mesta. Zadnji teden na sprehodih redno srečujemo lisičk, ki se prosto sprehajajo po ulicah. Nekako nadomeščajo mačke, ki jih ni nikjer videt.

Še bolj zabavno je bilo opazovat delavce, ki so pridno pleskali ograjo. Aleš se je obregnil ob dejstvo, da so tiste prečne letve povsem nefunkcionalno okrasne, pa sem ga opozoril na bolj zanimivo dejstvo da je ograja v bistvu del gradbišča. Dejansko so se trije delavci ukvarjali s tem, kako narest estetsko ograjo ki bo zakrivala razkopano parcelo dokler ne sezidajo hiše. Estetsko kot je malokatera ograja pri nas, z izdelanim poštnim nabiralnikom v vratih.

Smo pa tudi bolj redno hodili na rekreacijo ta teden. Jure je vmes enkrat sicer protestiral, da “kaj je zdaj to rekreiranje, ko smo Å¡li si obljubil samo delo delo delo,” ampak danes je pa prav z veseljem sodeloval pri jogi. Hrbti so nam bili hvaležni… Zadnjič na nogometu smo se enakovredno pomerili z nadobudnimi domačini. Da so bili stari 10 let je nepomemben detajl… 😉

33. dan

October 20th, 2007 § Comments Off on 33. dan § permalink

Ob pol desetih sem se zbudil in si rekel, o fino, bom počasi vstal. Ob pol dvanajstih sem se privlekel v kuhinjo in se čudil minevanju časa. Pol ekipe je Å¡e spalo. 🙂

Potem smo v treh urah na hitro še popravili manjši kup podrobnosti na demotu in optimistično šli na MiniBar. Andraž je spet naredil ubijalsko vzdušje, v publiki smo imeli še nekaj navijačev, in po predstavitvi se je cela ekipa polkoordinirano spravila spoznavat zanimive ljudi.

In Å¡e vedno smo vsi fuč, le da smo se dans celo uspeli dogovorit za film. Bomo videli če nam bo uspelo ostat budni. 🙂

32. dan

October 19th, 2007 § Comments Off on 32. dan § permalink

Spat sem Å¡el ob soju sončnega vzhoda skozi streÅ¡no okno nad mano, trije so Å¡e delali dalje. Jako zanimivo je opazovat ljudi ki se poskuÅ¡ajo obdržat v budnosti in delavnosti ob tako nemogočih urah. Projektor je priÅ¡el precej prav pri ustvarjanju zabavnega vzduÅ¡ja, ne vem pa kaj so si mimoidoči mislili ob pogledu na psihadelični video projiciran na okno. 🙂

Popoldne smo prvič preizkusili celoto, katere koščke smo razvijali zadnje tri tedne, in delovala je kar impresivno. Pomembni človek se sicer ni izkazal kot kaj posebnega, bomo pa zato lahko danes lažje spali, ker smo že pripravljeni na jutrišnjo predstavitev.

Zvečer smo bili vsi popolnoma neuporabni, hoteli gledat film, pa smo omagali še preden smo se dogovorili katerega.Jutri pa prva javna predstavitev.

31. dan

October 18th, 2007 § Comments Off on 31. dan § permalink

Samo na kratko, ker delamo kot zmeÅ¡ani. Pravkar je Andraž slikovito orisal situacijo: “v zadnjih treh tednih smo naredili 50% naloge. Zdaj moramo preostalo polovico v naslednjih petih urah.”

Jutri se gremo namreč pokazat zelo pomembnemu človeku.

29. dan – blog action day

October 16th, 2007 § Comments Off on 29. dan – blog action day § permalink

Danes je baje prvi Blog Action Day, ko naj bi mnozice blogerjev po svetu blogale o isti temi. Letos je to okolje in glede na to, da smo v Angliji je okolju neprijaznih bizarnosti dovolj, da lahko to izkoristim za nekaj vtisov.

Ko sem bil prvic tu se mi je zdelo cudno, da se kolesarji vozijo z maskami cez obraz. Po pripovedovanjih sem mislil, da se to dogaja samo na Kitajskem in da se ljudje tu nekaj afnajo. No, po dveh tednih v Londonu se mi je nekako posvetilo, da stalno crn izcedek iz nosu ni bolezenskega izvora, ampak direktna posledica umazanega zraka. Nocem sploh razmisljat odkod pride, pa sem odrascal poleg termoelektrarne, tisto ni nic v primerjavi z zrakom tu.

Potem so zanimivi okoljsko zavedni Londoncani ki reciklirajo odpadke. In sicer, velik smetnjak za splosne smeti, velik smetnjak za bioloske smeti in mala skatla za embalazo. Ko pride smetarski voz se s prizganim motorjem ustavi pred vsako hiso, nakar dva delavca lastnorocno posortirata vse smeti v razlicne razdelke smetnjaka. Nocem razmisljat koliko izpusnih plinov na ta nacin spustijo v zrak vsak dan.

O standardnih enojnih oknih je pisal ze tomaz, hladilnike se vedno redno srecujemo na ulicah, letala letajo nad glavami vsakih 20 sekund. David zadnje tri dni ugotavlja, da mu voda ni vec vsec in jo je zacel kupovat v plastenkah. Na vseh ravneh je tale kultura povsem zablodena, tako da se ostali Evropejci nimamo kaj dosti za pritozevat.

28. dan

October 16th, 2007 § Comments Off on 28. dan § permalink

Zacasno gostujem nastiri leta starem iBooku, kar pomeni da vse kar hocem narest traja priblizno stirikrat dlje in da shumniki ne delajo prav. *sigh*

Cuti se, da se blizamo prvi predstavitvi, ker so vsi postali bolj resni in razdrazljivi, nehalidelat v naslanjacih in si organizirali improvizirane dodatne mize. Predvsem pa vsi pogresajo kuharja.

4. teden

October 13th, 2007 § Comments Off on 4. teden § permalink

Zaradi kombinacije infrastrukturnih in logističnih zapletov mi ni uspelo sproti zapisovati dogajanja. Ko mi je prejÅ¡nji petek crknil pomnilnik sem računalnik uporabljal Å¡e nekaj dni, nakar je tudi to odpovedalo in smo se Å¡e dva dni trudili na različne načine obudit vsaj ubuntu, dokler ni gaÅ¡per po spet nekaj prebitih urah odločno odložil računalnika in rekel “veÅ¡, po mojem bo bolje če ga vržeÅ¡ proč” Internet je medtem zagotavljal njegov iBook.
V ponedeljek smo se sprehodili do lokalne trgovinice z računalniki in pobarali po stroÅ¡kih popravila in kupili računalnik za lokalni strežnik. Sploh se en spomnim več kdaj sem nazadnje skupaj vijačil računalnik iz osnovnih komponent. Malce nostalgije ne Å¡kodi in strežnik je lepo pridno pričel mlet Wikipedijo. Sprva je sicer izgledalo kot da bo za to porabil 29 dni, tako da smo pričeli panično lobirat za kako gostovanje na kakem resnem datacentru, medtem je pa Tomaž popravil kodo tako, da bo opravila svoje v dveh dneh. Kot se za dolge operacije spodobi nam jo je tekom tedna uspelo že trikrat prekinit, tako da Å¡e vedno ni priÅ¡el naokrog… 🙂
V ponedeljek so nam sporočili, da v torek pride čisto pravi internet, da pa moramo za to kupit kretnico in modem. Pri nas je cela znanost iz tega, kateri modem mora bit in kretnico mora prit namestit uradni serviser, tu pa oboje dobiÅ¡ v katerikoli trgovini in kar dela. Sem se pa zgrozil ko sem sliÅ¡al, da bo prve tri dni naÅ¡ najljubÅ¡i ponudnik bakra profiliral naÅ¡o povezavo in se potem odločil kako veliko pipico v rangu 160k – 8,2M nam bo omogočil. ISPja se to baje sploh ne tiče.
Internet je potem prišel šele v torek ponoči, a slavje je bilo kljub temu veliko. Jaz sem cel teden surfal in bral maile s pomočjo svojega telefona ali pa parazitiral na tujih računalnikih.
Sicer pa po starem, sestanki z mentorji, brainstormanje o prihodnosti posla, steady progress. Sredo so si nekateri vzeli za kulturni dan in obiskali Science Museum in British Museum. Jaz sem predvsem komaj čakal na petek, ko sem Å¡el v Bruselj. Prijateljica Belgijo zaničujoče označuje kot blakan Francije, in dejansko ni daleč od resnice. Mesto je sicer čudovito, staro in bogato, ljudje pa nekako nimajo resnih zadržkov pred uriniranjem na javnih mestih sredi dneva, imajo zadržke pred točnostjo in dovzetnostjo za vpraÅ¡anja. Na sploh lahko Bruselj označim kot dobro praktično Å¡alo na temo pismenosti. Zajebancija pismenih, ki se trudijo navigirat po njemu. Na železniÅ¡ki postaji so sheme javnega prometa povsem drugačne kot po vsem drugem mestu, zato sem Å¡e dve uri po prihodu iz Londona obupamo poskuÅ¡al prit do centra. Precej bolje bi bilo, če bi Å¡el peÅ¡, ker center vendarle ni tako straÅ¡ansko velik. V bistvu je ravno pravÅ¡nji, obladljiv in raznolik, predvsem pa poln lokalov in slaščičarn. Vem, ker sem ga že v tretji uri prehodil po celi dolžini, ker me je tramvaj odpeljal na napačen konec mesta. Ko sem končno prisopihal do centra in se znaÅ¡el pred slavno Borzo me je presenetil naslednji nadrealističen vnos v ureditev Evropske prestolnice – pod tablo Borzni trg je visela Å¡e ena, skoraj enako resno izgledajoča, z napisom “Kinky and cosy place”. Pismenost ti tu res popolnoma nič ne pomaga pri preživetju, vizualna logika pač Vsi ki so me poskuÅ¡ali usmeritikam v Bruslju so uporabljali predvsem likovno besedišče: v tem in tem vogalu jajčastega trga, greÅ¡ naravnost in skozi elipsoiden park, ne pa skozi pravokotnega,… Parki so kar lepi, zanimive so pa celostenske stripvske slikarije, ki jih srečaÅ¡ na najbolj neverjetnih mestih. Podobna malenkost, ki se sklada s teorijo nepismensoti je da sobo v hotelu Å¡tevilke 215 najdeÅ¡ v prvem nadstropju.
Ne vem kako izgleda rokavski preliv, ker sem v obe smeri spal, ker sem obe noči spal po dve uri.

19. dan

October 5th, 2007 § Comments Off on 19. dan § permalink

Prebudilo me je čudovito sončno jutro in kot običajo sem se še malce omotičen odpravil brat pošto, ko sem se znašel v enem tistih stanj, ko možgani nekaj trenutkov ne vejo več kje so, ker se je nekaj v svetu bistveno spremenilo, pa še niso razvozlali kaj. Računalnik je izgledal narobe, oz. vsaj bistveno drugače, kot sem ga zapustil včeraj. Ponovni zagon je razkril razlog: pokvaril se je delovni pomnilnik. Prvič sem videl kako izgleda Memtest če najde kako napako. Nič kaj lepo.

V kuhinji sem srečal ostale hekerje in družno smo napenjali možgane v iskanju rešitve. Premislili smo Linux, BIOS, lotanje čipov,Windows register, TinyLinux, Sony servis. Začasna rešitev je bila izključiti pokvarjeno polovico pomnilnika in delati dalje, a ker je moj računalnik doslej služil tudi kot okno v internet za vse ostale, je bilo treba tisti zoprni modem sedaj vzpostaviti pri nekom drugem. Poskusili smo dva jabolčna računalnika a sta imela resne prebavne motnje z gonilniki, nakar se je Gašeper odločil da bo zadevo usposobil v Linuxu. no, tri ure kasneje je dejansko začelo delat, slava mu!

Medtem sem klical na Sony servis in jih pobaral o postopku popravila. So rekli da moram klicat na VAIO center in dali Å¡tevilko. Sem klical VAIO center in prijaznemu odzivniki vtipkal 15 mestno registersko Å¡tevilko in bil soočen z dejstvom, da je moj tri leta star računalnik že izven garancijskega obdobja in si pustil narekovati telefonsko Å¡tevilko”Premium support” centra, medtem pa ugibal koliko me bo to stalo… Ni bilo panike, Å¡tevilka ne obstaja.

Stay tuned for more “Tales of the uncivilized”!

Where am I?

You are currently viewing the archives for October, 2007 at Rational Idealist.