Rational Idealist

Dve spoznanji življenja in dela v Londonu: kamorkoli gres, pojdi eno uro prej kot si načrtoval in tudi če si dogovorjen, to ne pomeni, da ne bo priÅ¡lo kaj vmes – tebi ali sogovorniku.

Danes ni bil tako popoln dan kot včeraj. Imel naj bi dva sestanka, pa sem na oba malce zamudil, nakar se je izkazalo, da so tudi na drugi strani želeli prestaviti termin. Nimam navade zamujati in sploh sem običajno zelo ponosen na svoje sposobnosti upravljanja s časom. Zamujal sem iz nekaj infrastrukturnih razlogov. V hotelu je crknil wifi, zaradi česar sem do zadnjega stal v recepciji in parazitiral na kabelski povezavi. Ko sem se končno odpravil, mi je na edini postaji, ki lahko rečem da jo dobro poznam, saj je vendar lokalna, uspel sesti na napačno stran. No, sem zamenjal vlak, in ponovil vajo pri naslednji menjavi linije. Le da sem tokrat zgolj mislil, da sem šel v napačno smer, ker na zemljevidu, ki sem ga uporabljal ena postaja ni bila vrisana. Torej sem še enkrat presedel in končno prišel na pravo končno postajo in se napotil v natanko nasprotno smer od prave. *sigh*

Intermezzo: mobilni signal v Londonu je zgolj malenkost bolj zanesljiv od njihove podzemne. In seveda, ravno na podzemni, kjer ga zamujajoči daleč najbolj potrebuje, signala tako ali tako ni. Poslovni svet v Londonu se zaradi mobilnih telefonov ni bistveno spremenil.

Vsaj en uspeÅ¡en sestanek sem pa vendarle opravil. Raziskavo britanskega trga sem uspeÅ¡no delegiral prijaznemu navduÅ¡encu Will-u. Bomo videli kaj bo iz tega. Pa zjutraj sem si kupil ‘The Google Story’, tako da bom vsaj kaj koristnega prebral danes zvečer. Navsezgodaj se pa pričnejo sestanki…

I am really amuzed by the insight Facebook has about me, when I am reading my own profile:

‘Hug Bostjan’

‘You are online now’

‘Bostjan feels sad, How are you feeling?’

… are all quite funny, don’t you think?

“rose court hotel please.” “but that’s just around the corner, mate!”

Tako prijaznega taksista že dolgo nisem srečal. Dobil sem občutek, da je kar vesel, da mi lahko pomaga na delčku mojega potovanja. Ker sem bil takrat že šesto uro na poti s dvajset kilogramskim kovčkom, sem se vseeno pustil peljati do vhoda.

Z rezervacijo začuda ni bilo težav, le sobo so mi dodelili v tretjem nadstropju. Hotel je lepo obnovljena stara viktorjanska palača, z visokimi stropi, rdečim tapisonom in ostanki ognjišča v vsaki sobi. Pomeni tudi veliko stoÅ¡nišč, ozkih zavitih hodnikov in vsaj 10 ovinkov preden najdeÅ¡ sobo. Prvič sem v sobi dobil tudi kuhalnik za vodo in nujni pribor za preživetje – skodelice, kavo in čaje. Dvigalo sem opazil Å¡ele na poti nazaj dol, ko sem iskal internet. NaÅ¡el sem ga v dnevni sobi, ki je tudi prej nisem opazil (nasproti dvigala) in me je spet prijetno presenetila s svojo urejenostjo in opremljenostjo – plazme Å¡e vedno ne najdeÅ¡ ravno kjerkoli.

Po tuÅ¡iranju sem malce obsedel, prebral poÅ¡to in se odzval na vpraÅ¡anje prijateljice: “kako kaj iskanje stanovanja?” Saj res, ni časa za depresijo, tu sem z misijo! ÄŒimprej moram najti stanovanje, v katerega se bomo s sodelavci lahko vselili za tri mesece in kreativno-produktivno pripravljali novo generacijo spletnih storitev.

Intermezzo: London ima 10 miljonov prebivalcev in verjetno ravno toliko prebivališč, glede na to, kakÅ¡ne so njihove cene. V Londonu je vsaj 15 okrožij, vsako je veliko približno kot moje domače mesto (ki ni več vas). Kako se priÅ¡lek loti iskanja primernega stanovanja? Naj poišče nepremičninsko agencijo? Se strinjam, samo poudarek je na “poišče”, ne na agenciji.

Mnogo ljudi mi je svetovalo, kje naj iščem. Nekateri so poslali strani, na katerih ljudje objavljajo prosta stanovanja, nekateri so poslali kontakte agencij, ki me potem niso nikoli poklicale nazaj. Nekateri so svetovali Notting Hill, nekateri East London. Noč pred odhodom sem se slučajno znaÅ¡el na zabavi, kjer je nekdo predlagal “Sh…”, “Sc…”, eh, sem že pozabil. Shoreditch piÅ¡e na shemi. Na spletu sem naÅ¡el agencijo, ki je imela daleč najboljÅ¡o stran, pa Å¡e dejansko so se mi oglasili na telefon. In pisarne imajo po vsem Londonu, za vsak okoliÅ¡ eno. To so bile smeri neba za moje iskanje.

Po naključju sem si izbral hotel v okoliÅ¡u, kjer je nepremičninskih agencij skoraj toliko, kot kavarnic. Žal se nobena izmed njih ne ukvarja s ‘short lets’, moje zaželjene agencije pa ni tu. Saj bi Å¡el do njihove Notting Hill pisarne, pa sem pozabil prepisat naslov. Bi Å¡el do interneta, pa sem se v zadnji uri uspel malce izgubiti v večno enakih uličicah. Po celem dnevu potovanja sem bil preutrujen za Å¡e cel dan hoje.

Ravno sem odhajal od neke agencije, ko na tleh opazim vizitko natanko tiste pisarne, natanko tiste agencije, ki jo iščem. Trenutek za sprijaznjenje z redom kozmosa, in gremo! Sedaj vem kam, pa še blizu podzemne je!

In sem se pogovoril z agentko, in sem izvedel da se splača biti v njenem okolišu, ker je lep in varen in oh in sploh centralen. Ker je bilo to čisto preenostavno, sem se na poti ven odločil, da grem pogledat še drugo polovico mesta. Če ne drugega bom vedel koliko časa traja najkrajša možna vožnja čez center, od roba do roba. Pol ure.

Ker je Shoreditch tik čez mejo prve cone sem sklenil da ga poiščem peš. In se spet izgubil. Tokrat je bil razlog za slabo voljo lakota, ne več utrujenost. Po 15 minutah hoje sem že zdavnaj opustil upanje da najdem agencijo, restavracij pa tudi nekako ni bilo. Večinoma sem srečeval gradbišča, kar ni pustilo ravno velikega vtisa name. Noja, v nekem trenutku sem se znašel na trgecu in s kotičkom očesa opazil pričakovani logotip. Očitno sem šel po najkrajši poti natanko do tiste pisarne tiste agencije, ki sem jo iskal. In sem se pset pustil podučiti, kako je tu super in živo in ugodno. Bomo videli.

Predvsem so me presenetila vpraÅ¡anja, ki so mi jih agentje postavljali. Kaj boste počeli, zakaj, kje bo pisarna… in to Å¡ele dokler jim nisem povedal, da nas bo pet – potem se je nadaljevalo z: “a potem boste spali tako, da bo en imel noge tam kjer drugi glavo?” Mogoče je imela moja sproščena Å¡tudentska oprava kaj pri tej zaskrbljenosti. Bom jutri poskusil bolj formalno.

Kakorkoli, potem sem končno priÅ¡el nazaj in si privoščil pravo, svežo, italjansko pico. Kuhar mi je sicer prisodil srednjo, razen če sem “res zelo lačen”. Velika je bila kar idealna, take dobiÅ¡ pri nas povsod.

Yes, we’ve finished! The revolutionary weather forecast interface has been deployed to slovenian national television’s site

It gives users a chance to get accurate forecast for cca 400 towns in Slovenia, which means almost all the towns and some villages even. They also get RSS for their hometown.

Some would ask, why do we need this? Pick a town in the interface and look at the forecast. Now pick a town, that looks nearby, not exactly the next one, but two or three dots away. Note the dofference? The forecasts are actually that different and accurate. OK, now go to the front page of the site, and note the former forecast. Note the sun+cloud+rain symbol? What does that tell you? They just combine whatever is to happen and in the most cases this means everything.

Some would ask, where are the temperatures? Well, they’re not there, that’s for sure. 🙂 But frankly, the temperatures don’t change much across the land, and we don’t have so precise temperature forecasts. Unfortunetly.

All in all, I am quite pleased. There are things to be improved, but this is finnaly a weather forecast I can appreciate.

Credits go to Uros and Jure for great work they have done on backend and frontend.

i’m currently staying in the cheapest possible hostel in london – 30 pounds per night would be cheap anywhere in europe, doubly so in london.

it’s located right next to exhibition street and natural history museum, so i am 5 minutes from our campus.

after i booked it, i went and read some dreatfull reviews, so was quite worried about it… but it’s no joke, it’s got the roof, electricity and water. the neighbours even provide free wifi… 😉

anyway,back to work, but acacia hostel is ok… 😉