Rezultat zadnjega tedna je neverjetno velik kup novih vizitk in hripavost od govorjenja in pomanjkanja spanja. Ampak je bilo vredno.
Poleteli smo do Berlina obiskat najpomembnejÅ¡o konferenco o spletnih tehnologijah v Evropi. Po manjÅ¡em razoÄaranju nad konferenco FOWA prejÅ¡nji mesec sem bil precej skeptiÄen do smiselnosti izgubljanja Äasa, a sem se motil. Tako koristne konference Å¡e nikdar nisem obiskal, deloma tudi zato, ker mi je v sedanji situaciji lahko bila koristna. Se je bilo treba pa tudi precej potruditi zato…Z juretom sva bila tam ves Äas, AleÅ¡ in Andraž sta se pridružila v naslednjih dneh.
Z Juretom sva optimistiÄno odÅ¡la od doma 3 ure pred letom, torej ob 530 zjutraj v ponedeljek. Seveda se je pokvaril eden od vlakov, ravno ko bi morala prestopiti. “Hm, zanimivo, zdaj se bo trebap a hitro nekaj odloÄit,” sva ugotovila, in tekla iskat taxi, kar se je izkazalo za odliÄno izbiro. Nauk: v velikih mestih so taksiji boljÅ¡a izbira od vseh javnih prevozov. Dostavil naju je pred vrata perona, odkoder sva tekla po tekoÄih stopnicah in ravno ujela vlak za letaliÅ¡Äe, kjer sva imela Å¡e 40 minut Äasa za prijavo na let. Seveda je bila gneÄa, seveda je bila vrsta pred rentgeni veÄja od celega Ljubljanskega letaliÅ¡Äa, seveda sva sreÄevala napaÄne usmerjevalne table, a se nisva pustila motit in sva si raje privoÅ¡Äila zajtrk. In potem spet tekla na letalo. *sigh*
Kakorkoli, v Berlinu sva Å¡la z letala neposredno na konferenco, ker sem moral na predstavitvi Seedcampa povedati naÅ¡o zgodbo. Jako zabavno je bilo gledat nabito polno dvorano mladih nadobudnih poslovnežev in starejÅ¡ih zdolgoÄasenih investitorjev. Sploh je bilo zabavno ko je moderator pozval priÄujoÄe investitorje, torej ljudi ki imajo na voljo najveÄje kupe denarja v Evropi, da vstanejo, se predstavijo, in pridejo pred oder. To je bilo nedogovorjeno, a vsi po vrsti so na migljaj prsta ubogali. Nato so nas zbrani podjetniki plaho osebno nagovarjli s svojimi idejami in težavami. Hecno.
Preostanek konference je minil ob posluÅ¡anju inspirativnih predavanj, kafetkanju s partnerji, mentorji in uporabniki, recimo kakih 20 vsak dan. ZveÄer pa seveda organizirane zabave:
Prvi dan smo bili s Seedcampom povabljeni na veÄerjo v eni najdražjih restavracij v Berlinu. Drugi dan tipiÄna poslovna zabava z razgledom in neumornim menjavanjem vizitk. Tretji dan smo Å¡li sami na veÄerjo in pod novimi vtisi pretresali prihodnost podjetja. Zdi se svetla.
V Äetrtek zjutraj sva z AleÅ¡em odletela v Zagreb in od tam domov. Zanimivo je bilo opazovat ‘those little differences’ – sedaj se poÄutim v Angliji že skoraj udobno, tako da me je dejansko zmotilo, ko se ljudje na Berlinski konktroli potnih listov niso znali postaviti v popolno vrsto. O ZagrebÅ¡ki ne bi zgubljal besed… Je bilo pa vseeno lepo pristati v Berlinu, na kontinentu, in zdelo se nama je, kot da so tla res bolj trdna. Na sploh nam ves teden ni zmanjkalo Å¡al na temo Äudnih kontinentalcev in otoÄanov. Sedaj ko delujemo v vmesnem prostoru se zdi oboje enako blizu in daleÄ hkrati.
No, v Ljubljani sem si privoÅ¡Äil eno izkuÅ¡njo svojega starega življenja, skrÄeno v dva dneva – frizer, shopping, kavice, vsi prijatelji, žuri… Prijateljica je celo premaknila odhod v tujino za pol dneva, da sva se ujela na klepet, prijatelj pa je priÅ¡el pol dneva prej iz Maribora. Vsem ki sem vas sreÄal in tole preberete, rad vas imam!