
Image via WikipediaZnanstveniki pravijo da lahko Älovek vzdržuje razmeroma redne socialne stike z okrog 120 ljudmi. Ti ljudje so jedro naÅ¡ega socialnega kapitala. To so tisti ljudje, s katerimi najbolj raÄunamo, ko organiziramo projekte in zabave.
Seveda je ta Å¡tevilka v dinamiÄnem ravnovesju – vse življenje vtopajo v naÅ¡a življenja novi prijatelji in se vezi z drugimi rahljajo. To je naravna posledica razporejanja omejene koliÄine Äasa – edine dobrine, ki je Å¡e ne znamo proizvajat. Ko ga zmanjka paÄ ne moremo it veÄ na kavo.
Nekatere spletne storitve so glede tega precej revolucionarne. Ni veÄ neobiÄajno, da imajo ljudje po veÄ sto ali tisoÄ ‘prijateljev’ na Facebooku. Intenzivost teh ‘stikov’ je sicer neprimerno manjÅ¡a od pravih, a vsaj v bližini ostajajo.
Twitter gre Å¡e korak dlje, s tem ko omogoÄi vsem prijateljem da posluÅ¡ajo in ostajajo sproti seznanjeni z vsem kar se mi dogaja. Tako nikoli zares ne nehajo biti del mojega življenja. In Äe so sluÄajno v bližini ko Twittnem kje posedam se lahko oglasijo in se zgodi spontano sreÄno sreÄanje starih prijateljev. Take sobote se obiÄajno konÄajo precej pozno in veselo 😉
Twitter tako deluje kot platforma za podporo sreÄnim nakljuÄjem. Podobno Facebook skrbi za to, da nikoli veÄ ne pozabimo na rojstne dneve, pa Å¡e ljubka virtualna darilca si lahko podarjamo, ne da bi morali hoditi na vse rojstnodnevne zabave. ÄŒe se na Twittru lahko kljub oddaljenosti pogovarjamo, se na Facebooku kljub zaposlenosti lahko igramo.
Te platforme množiÄne intime nam omogoÄajo razporediti skrite zaloge prostega Äasa tja, kjer jih najbolj potrebujemo – med prijatelje. O temnih plateh pa prihodnjiÄ…
Related articles by Zemanta