
Image by VeVi via FlickrV zadnjem mesecu se je svet nekoliko korenito spremenil. V Washingtonu se ne pogovarjajo preveÄ o bližnjih volitvah, v New Yorku ljudje ne hodijo veÄ na kosila, v San Franciscu investitorji ne razmetavajo z denarjem in evropski voditelji izvajajo usklajene akcije. Vsi pa predvsem ves Äas ponavljajo, da gre za veÄjo finanÄno krizo od velike depresije.
Nedavno sem prebiral pogovore z direktorji najrazliÄnejÅ¡ih storitvenih podjetij v Veliki Britaniji o tem, kako ta depresija vpliva na njihovo poslovanje. Bojda se je pomanjÅ¡alo povpraÅ¡evanje po dostavi sadja v pisarne, zmanjÅ¡ala se je uporaba taksijev in Äistilnic, edino direktor raÄunalniÅ¡kega podjetja za integrirane storitve je bil nasmejan – trenutno si vsi želijo racionalizirati poslovanje in njegova programska reÅ¡itev se prodaja za med.
V silicijevi dolini se zmanjÅ¡ujejo investicije v nadobudne startupe z divjimi idejami, obstojeÄi startupi klestijo stroÅ¡ke z odpuÅ¡Äanjem tretjine zaposlenih, predvsem iz raziskovanj in inovacij. V zakulisju pa njihovi direktorji priznavajo, da jim situacija pravzaprav koristi, ker se lahko brez slabe vesti ‘znebijo’ slabÅ¡ih delavcev in opravijo jesensko ÄiÅ¡Äenje.
Obenem nekateri startupi celo cvetijo – v zadnjih tednih so najbolj vidna podjetja (digg, automattic,…) prejela neverjetno velike investicije. To je znamenje, da skladi tveganega kapitala ‘parkirajo’ razpoložljiv denar v ‘varnejÅ¡e’ naložbe, ki bodo najverjetneje prevedrile depresijo.
Ne le prevedrila, zanesljivo bodo takÅ¡na podjetja iz nje izÅ¡la v bistveno boljÅ¡em položaju kot so danes. Ekonomska depresija je pravzaprav evolucijsko-sanitaren pojav, v katerem odmrejo iz raznih vzrokov neperspektivni organizmi. Kdor prinaÅ¡a pravo vrednost za uporabnike bo vedno uspeÅ¡en, v Äasih depresije pa bo lahko celo izstopil iz brbotajoÄe množice iz zavzel mesto, ki mu pripada. Zdi se, da so nekatere storitve na spletu že dosegle to raven pomembnosti za zahodni svet.
Related articles by Zemanta
Super post.
Se popolnoma strinjam, da je ekonomska kriza sanitaren pojav, da se sploÅ¡na ekonomija malo preÄisti. Tisti, ki dodajajo vrednost bodo gotovo obstali, ostali pa pomrli.
Problem so predvsem osebne stiske, ki pri tem nastanejo – to je že tema za drugi post.