Image by ecstaticist via Flickr
Nedavno me je na nekem podjetniÅ¡kem družabnem dogodku doletel nenavaden otvoritveni stavek – prvo vpraÅ¡anje kolega, ki naj bi bilo dovolj sploÅ¡no, da lahko okrog njega nadaljujemo sproÅ¡Äen klepet. “A veliko delaÅ¡?”, pospremljen z odobravajoÄim prikimavanjem, me je, priznam, ujel povsem nepripravljenega. Nisem uspel uganiti kaj bi bil pravi odgovor.
A bi moral evforiÄno pritrditi in zaÄeti naÅ¡tevati vse mogoÄe aktivnosti iz zadnjega Äasa? Ali bi moral jamrat kako sem nespeÄen in obupan ker se nam je pokvaril kavomat v pisarni? Ali morda opravljat nekoga za katerega sem nedavno sliÅ¡al da si je celo privoÅ¡Äil dopust?
TakÅ¡no ritualno jamranje me nikoli ni zabavalo, je pa v zadnjem letu postalo prava modna muha. Vsi so stalno ‘bizi’, sploh ne morejo povedat koliko opravkov jim visi nad glavo, twittajo iz pisarne ob Äudnih urah in iÅ¡Äejo tolažbe pri sotrpinih. Toda tako neposrednega izraza te množiÄne histerije Å¡e nisem doživel – tu lahko razberemo pravi namen vseh ostalih jamranj: iskanje potrditve pri drugih, želja ustrezati podobi ‘uspeÅ¡neža’ tako, da oponaÅ¡amo njegovo zaposlenost.
V resnici uspeÅ¡ni ljudje niso nikoli utrujeni ali pregarani. Njihova skrivna sestavina uspeha je ravno ohranjanje idealne izvrÅ¡nosti in opravilne sposobnosti. Ko se dela se dela zbrano, hitro in natanÄno – brez napak in izgubljanja Äasa. Kdaj tudi zamudijo, a nikoli nenadzorovano.
Toda delovno telo potrebuje tudi ustrezen poÄitek in napeti možgani potrebujejo ustrezno sprostitev. UspeÅ¡ni ljudje znajo tudi te aktivnosti idealno razporejati v življenju in v njih maksimalno uživati.
Moje vodilo je že od nekdaj bilo, da je Äasa vedno dovolj in toliko, kolikor si ga vzameÅ¡. Rezultat dela je odvisno samo od motiviranosti in ne od Äasa. In to da si prezaposlen samo daje signal da ne obvladujeÅ¡ dobro svojega življenja, ne pa da si na poti k uspehu. ÄŒe niÄ drugega zaradi infarkta, ki te Äaka na poti.
Odslej naprej na takÅ¡na vpraÅ¡anja odgovarjam z: “niti ne. prihodji teden moram sicer spet na neko zabavo, imamo pa vsaj idealno vreme za jadranje.”
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_c.png?x-id=6e187806-5ec5-4310-b024-af328199e995)
Bolj pogosto piši blog, ker so posti fenomenalno dobri.
Osebno mislim, da je za uspeh potrebno veliko dela, ki pa ga ni potrebno obešati na velik zvon. Saj vsi vemo kdo, kaj in koliko dela.
Glede twittanja iz pisarne ali od kjerkoli drugje pa imam malenkost drugaÄno mnenje. Twitter je že v osnovi dobra storitev za broadcasting pozicije in ko te že tretji Älovek v roku desetih minut vpraÅ¡a kje si in kaj delaÅ¡ je morda smiselno napisati kje si 🙂
Komaj Äakam naslednji žur in dobro vreme za jadranje 😉
hvala za komentar, jaz si tudi zelim da bi jih vec pisal – seznam idej raste hitreje kot jih realiziram… saj ves kako to gre 😉
glede twittanja pa ja, je res super za broadcasting. pa za to da te kolegi nazenejo na pijaco tudi 😉 [hint, hint]
BoÅ¡tjan, tole objavo sem najprej prebral v Blogoroli. Res super napisano! Že reorganiziram svoj urnik 🙂
hvala hvala, mnogo novega prostega casa zelim vnaprej 😉