“rose court hotel please.” “but that’s just around the corner, mate!”
Tako prijaznega taksista že dolgo nisem sreÄal. Dobil sem obÄutek, da je kar vesel, da mi lahko pomaga na delÄku mojega potovanja. Ker sem bil takrat že Å¡esto uro na poti s dvajset kilogramskim kovÄkom, sem se vseeno pustil peljati do vhoda.
Z rezervacijo zaÄuda ni bilo težav, le sobo so mi dodelili v tretjem nadstropju. Hotel je lepo obnovljena stara viktorjanska palaÄa, z visokimi stropi, rdeÄim tapisonom in ostanki ognjiÅ¡Äa v vsaki sobi. Pomeni tudi veliko stoÅ¡niÅ¡Ä, ozkih zavitih hodnikov in vsaj 10 ovinkov preden najdeÅ¡ sobo. PrviÄ sem v sobi dobil tudi kuhalnik za vodo in nujni pribor za preživetje – skodelice, kavo in Äaje. Dvigalo sem opazil Å¡ele na poti nazaj dol, ko sem iskal internet. NaÅ¡el sem ga v dnevni sobi, ki je tudi prej nisem opazil (nasproti dvigala) in me je spet prijetno presenetila s svojo urejenostjo in opremljenostjo – plazme Å¡e vedno ne najdeÅ¡ ravno kjerkoli.
Po tuÅ¡iranju sem malce obsedel, prebral poÅ¡to in se odzval na vpraÅ¡anje prijateljice: “kako kaj iskanje stanovanja?” Saj res, ni Äasa za depresijo, tu sem z misijo! ÄŒimprej moram najti stanovanje, v katerega se bomo s sodelavci lahko vselili za tri mesece in kreativno-produktivno pripravljali novo generacijo spletnih storitev.
Intermezzo: London ima 10 miljonov prebivalcev in verjetno ravno toliko prebivaliÅ¡Ä, glede na to, kakÅ¡ne so njihove cene. V Londonu je vsaj 15 okrožij, vsako je veliko približno kot moje domaÄe mesto (ki ni veÄ vas). Kako se priÅ¡lek loti iskanja primernega stanovanja? Naj poiÅ¡Äe nepremiÄninsko agencijo? Se strinjam, samo poudarek je na “poiÅ¡Äe”, ne na agenciji.
Mnogo ljudi mi je svetovalo, kje naj iÅ¡Äem. Nekateri so poslali strani, na katerih ljudje objavljajo prosta stanovanja, nekateri so poslali kontakte agencij, ki me potem niso nikoli poklicale nazaj. Nekateri so svetovali Notting Hill, nekateri East London. NoÄ pred odhodom sem se sluÄajno znaÅ¡el na zabavi, kjer je nekdo predlagal “Sh…”, “Sc…”, eh, sem že pozabil. Shoreditch piÅ¡e na shemi. Na spletu sem naÅ¡el agencijo, ki je imela daleÄ najboljÅ¡o stran, pa Å¡e dejansko so se mi oglasili na telefon. In pisarne imajo po vsem Londonu, za vsak okoliÅ¡ eno. To so bile smeri neba za moje iskanje.
Po nakljuÄju sem si izbral hotel v okoliÅ¡u, kjer je nepremiÄninskih agencij skoraj toliko, kot kavarnic. Žal se nobena izmed njih ne ukvarja s ‘short lets’, moje zaželjene agencije pa ni tu. Saj bi Å¡el do njihove Notting Hill pisarne, pa sem pozabil prepisat naslov. Bi Å¡el do interneta, pa sem se v zadnji uri uspel malce izgubiti v veÄno enakih uliÄicah. Po celem dnevu potovanja sem bil preutrujen za Å¡e cel dan hoje.
Ravno sem odhajal od neke agencije, ko na tleh opazim vizitko natanko tiste pisarne, natanko tiste agencije, ki jo iÅ¡Äem. Trenutek za sprijaznjenje z redom kozmosa, in gremo! Sedaj vem kam, pa Å¡e blizu podzemne je!
In sem se pogovoril z agentko, in sem izvedel da se splaÄa biti v njenem okoliÅ¡u, ker je lep in varen in oh in sploh centralen. Ker je bilo to Äisto preenostavno, sem se na poti ven odloÄil, da grem pogledat Å¡e drugo polovico mesta. ÄŒe ne drugega bom vedel koliko Äasa traja najkrajÅ¡a možna vožnja Äez center, od roba do roba. Pol ure.
Ker je Shoreditch tik Äez mejo prve cone sem sklenil da ga poiÅ¡Äem peÅ¡. In se spet izgubil. Tokrat je bil razlog za slabo voljo lakota, ne veÄ utrujenost. Po 15 minutah hoje sem že zdavnaj opustil upanje da najdem agencijo, restavracij pa tudi nekako ni bilo. VeÄinoma sem sreÄeval gradbiÅ¡Äa, kar ni pustilo ravno velikega vtisa name. Noja, v nekem trenutku sem se znaÅ¡el na trgecu in s kotiÄkom oÄesa opazil priÄakovani logotip. OÄitno sem Å¡el po najkrajÅ¡i poti natanko do tiste pisarne tiste agencije, ki sem jo iskal. In sem se pset pustil poduÄiti, kako je tu super in živo in ugodno. Bomo videli.
Predvsem so me presenetila vpraÅ¡anja, ki so mi jih agentje postavljali. Kaj boste poÄeli, zakaj, kje bo pisarna… in to Å¡ele dokler jim nisem povedal, da nas bo pet – potem se je nadaljevalo z: “a potem boste spali tako, da bo en imel noge tam kjer drugi glavo?” MogoÄe je imela moja sproÅ¡Äena Å¡tudentska oprava kaj pri tej zaskrbljenosti. Bom jutri poskusil bolj formalno.
Kakorkoli, potem sem konÄno priÅ¡el nazaj in si privoÅ¡Äil pravo, svežo, italjansko pico. Kuhar mi je sicer prisodil srednjo, razen Äe sem “res zelo laÄen”. Velika je bila kar idealna, take dobiÅ¡ pri nas povsod.