Å e 34 ur do demota.
ZaÄuda se vse skupaj umirja in deluje vedno bolj zanesljivo, namesto da bi se pojavljali novi in novi problemi. Upam da bo jutri Å¡e vedno tako. Å e najbolj me skrbi kdaj bova z Andražem naÅ¡la Äas za it frizerju – po mesecu in pol je vendarle že Äas. Jako hecno nas je gledat, kadar po nekaj dni nimamo drugih obveznosti in smo v delovnem razpoloženju in se nekako nikomur ne da pretiravat z izgledom – ne pretiravamo z zanemarjenostjo, samo vÄasih se zgodi, da se kak dan nihÄe ne obrije zjutraj in za odtenek spominjamo na stare dobre avanturistiÄne mornarske Äase.
Z Davidom sva na veÄernem sprehodu sreÄala nekaj kar je sprva spominjalo na podgano, potem se je pa izkazalo, da je v bistvu neka oblika skakaÄa. Ves je bil prestraÅ¡en in ko smo ga slikali je seveda zbežal. No, dve ulici naprej sva naÅ¡la tudi hladilnik, pravzaprav celo hladilno omaro, tako kot iz trgovine, le da je postopala po precej neživahni bivalni ulici.
NaÅ¡a dnevna soba je vsak teden bolj prepriÄljivo hekersko zatoÄiÅ¡Äe – provizoriÄni delovni pult iz dveh koz in deske je dobil stranski prirastek, tako da sedaj tam gostita dva programerja. Enega od prenosnikov smo uporabili za drugi strežnik, AleÅ¡ je prinesel Å¡e en brezžiÄni usmerjevalnik, ki sedaj bolj zanesljivo omogoÄa delo v kuhinji. Obenem se je usposobil tudi strežnik v Ljubljani, tako da sedaj storitev deluje že skoraj tako kot bo v konÄnem stanju. V zadnjih dveh dneh so fantje izboljÅ¡ali hitrost delovanja za 400%, sedaj pa izboljÅ¡ujejo kakovost.
Ugotovili smo, da nam lahko lokalni merkator precej poceni dostavi zaloge, Äe jih naroÄimo prek interneta. MogoÄe bom osedaj opravili eno skupinsko Å¡opingiranje na projektorju v dnevni sobi… 🙂
Hm, Å¡e 34 ur… to se ne sliÅ¡i ravno veliko. MogoÄe bomo tisti veÄer organizirali eno legendarno Zemanta cocktail zabavo za Londonske prijatelje.